Kanon interne medicine Rumenega Cesarja ali Nei džing su ven Huang Di

Danes so na svetu najštevilčnejši prav Kitajci. Zakaj? Predvsem zaradi njihove tradicionalne medicine in njenega poudarka na preventivi, ki jih je najmanj tri tisoč let rod za rodom učila naravnih zakonov, zaradi katerih človek, ki jih spoštuje, ne zboli. Če pa je človek zbolel, so ga najprej zdravili z dieto, obenem pa je moral začeti upoštevati naravne zakone. Če je bolezen kljub temu vztrajala sto dni, so zdravili z akupunkturo, negovanjem diha, zdravilnimi zelmi, zdravili ali mokšo.
Kanon interne medicine je najstarejša knjiga na svetu, ki govori o zdravju in zdravljenju. Rumeni cesar je namreč živel pred več kot štiri tisoč leti, knjiga pa je najbrž nastala nekaj stoletij pred našim štetjem. Njen celovit opis in prikaz medicinskih doktrin, razmišljanj, znanj o zdravju in zdravilskih postopkih bralcu nazorno predstavi to sicer starodavno medicino, ki pa se zaradi svoje učinkovitosti zdaj spet vse bolj uveljavlja po svetu; njeni pogledi na človeka in zdravje so namreč še danes veljavni in si v tej strašni krizi zahodne medicine kot alternativna pot k zdravemu človeku zaslužijo vso našo pozornost.

 Pravila so za norce, za modre ljudi pa so le napotki. Wilbur Smith

"Vzhodnjaška filozofija nasprotno temelji na predpostavki, da se vse življenje odvija v naravnem krogotoku, človeško bitje pa primerja z vrtom, ki je dinamični samoregulativni sistem za pretvarjanje sončne svetlobe (Jang) in vode (Jin) v živo tkivo zelenja. Znotraj cikla letnih časov pa je čas za klitje, rast, dozoritev, žetev in gnojenje. In s tem procesom pretvorbe se vrt nenehno ohranja in vedno znova ustvarja. Prav ta medigra Jin in Janga je tista, ki omogoča na primer življenje gobe. V vrtu vse najbolje raste, če se vročina, sončna svetloba in hladna tekočina vode pomešajo v pravih razmerjih. Vrt je zdrav tedaj, ko vse obilno poganja in so rastline odporne pred nadlogami. Občasne suše, nevihte, preplavljenost z žuželkami ali pa pretirana vlaga, vse to krepek in zdrav ekosistem prenese, če je le do-volj prilagodljiv, da si opomore, ko mine nadloga.

9. Razprava o šestih časovnih obdobjih, ki vladajo dogajanju v črevesju.

Rumeni cesar je rekel:

"Če prav razumem, Nebo uporablja šestkrat šest (časovnih) enot, ki tvorijo eno leto, da pa bi človek ustvaril družbo, potrebuje devetkrat devet zakonov.
V skladu z načrtom sestavlja človeka tristo petinšestdeset delov, ki so jih začeli pojmovati kot enake delom Vesolja. Tega sam ne razumem.

"Či Po je odgovoril:

"Kako bi lahko najbolje razjasnil to vprašanje? Prosim te, da mi pozorno prisluhneš. Da bi se lahko prilagodili pravilom narave in iz njih izvirajoče usode, potrebujemo kombinacijo šestkrat šestih enot in devetkrat devet zakonov.
Ko so zakoni Neba tako prilagojeni, lahko začneta delovati Sonce in Luna in tako je mogoče usmerjati usodo, delovati pa lahko začneta tudi pretvorba in rojstvo. Nebo predstavlja Jang, Zemlja pa Jin; Sonce predstavlja Jang, Luna pa Jin. Gibanje Sonca in Lune si deli njune naloge nadzora; celotno gibanje (kroženje Sonca) nam predstavlja temeljno načelo Daa. Ko Sonce naredi en krog, jih Luna naredi trinajst ali več. Veliki in majhni meseci tvorijo tristo petinšestdeset dni, ki predstavljajo eno leto. Ker pa prihaja do viška te zbrane atmosfere, so za to poskrbeli z dodajanjem prestopnih dni in mesecev 24 . Na začetku se utemelji doktrina; pomembne stvari postavijo v sredino; višek porinejo na konec in tako se izpolni mera Neba.''

Rumeni cesar je rekel:

"Za zakone Neba sem že slišal, zdaj pa me zanima, če imajo ti kakšno povezavo s človeško usodo?"

Či Po je odgovoril:

"Da bi ustvarili celoto, uporablja Nebo šestkrat šest časovnihobdobij, Zemlja pa devetkrat devet zakonov. Nebo ima deset nebeških stebel, dan ima šest (parov urnih razdelitev), ki se ponavljajo. Ko se čia, prvo nebeško steblo, vrne šestič, se dovrši cikel šestdesetih let ali pa enega življenjskega veka, če se držimo standarda, da ima leto tristo šestdeset dni. Od nekdaj je bilo sporazumevanje z Nebom vir vsega življenja, dih Jin in Janga pa od nekdaj kroži po devetih okrožjih, pa tudi skozi devet odprtin. Pet elementov vpliva na življenje, na duha pa trije dejavniki. Trije dejavniki so potrebni, da se izpopolni Nebo, za izpopolnitev Zemlje so potrebni trije dejavniki in enako tudi za izpopolnitev človeka. Trikrat trije dejavniki tvorijo devetico, ki deluje kot devet oddelkov, devet oddelkov pa je devet notranjih organov. Zunanje telo ima štiri (glavo, ušesa in oči, usta in zobe in prsni koš) notranje organe, notranje telo ima pet (jetra, srce, vranico, pljuča in ledvicein) notranjih organov in oni se združijo ter tvorijo devet notranjih organov, ki se skladajo s splošnim sistemom."

Rumeni cesar je rekel:

"Slišal sem že, da se šestkrat šest in devetkrat devet združijo, a zakaj morajo potem dodati prestopne dneve in mesece, da bi poskrbeli za višek zbrane atmosferske moči? Rad bi vedel, kaj ta zbrana atmosferska moč sploh pomeni in te zato prosim, da mi odstreš to zagrinjalo nevednosti in preženeš vse moje dvome."

Či Po je odgovoril:

"Pet dni imenujemo 'obdobje petih dni', tri med temi petdnevnimi obdobji imenujemo 'eno od štiriindvajsetih solarnih obdobij leta; šest takšnih solarnih obdobij imenujemo 'en letni čas' ;štiri letne čase imenujemo 'eno leto' in vsako od teh obdobij ima drugačen nadzor. Medigra petih elementov prinese harmonijo, ko je vse na svojem mestu. Na koncu leta je Sonce dovršilo svoje kroženje in s
prvim letnim časom, ki je začetek pomladi, se vse začne na novo. Tak sistem lahko primerjamo s prstanom, ki nima ne začetka ne konca. Takšna porazdelitev vključuje tudi obdobja po pet dni. Zatorej moram povedati: tisti, ki ne poznajo tega minevanja leta, ki z močmi štirih letnih časov skrbi za razcvet, propad, iz-
praznitev in izpolnitev, ne morejo dobro opravljati svojega dela."

Rumeni cesar je rekel:

"Medigra petih elementov je kot prstan – nima začetka. Je
mar to pretiran ali nezadosten opis?"

Či Po je odgovoril:

"Pet atmosferskih vplivov 27 prestavlja svoja območja delovanja; delujejo drug proti drugemu in se vedno znova iz obilja pretvorijo v praznino."

Rumeni cesar je vprašal:

"Kako lahko človek torej doseže mirno atmosfero?"

Či Po je odgovoril:

"S tem da se izogiba slehernemu kršenju zakonov narave."

Rumeni cesar je vprašal:
"Kaj pa če te popolnosti ni mogoče doseči – kaj potem?"

Či Po je odgovoril:
"Ta popolnost je podana v nespremenljivih pravilih vedenja."

Rumeni cesar je vprašal:
"Kaj pomeni 'delovati eden proti drugemu'?"

Či Po je odgovoril:
"Pomlad spodkopava dolgo poletje, dolgo poletje spodkopava zimo, zima spodkopava jesen, jesen spodkopava pomlad. To imenujemo učinek spodkopavanja petih elementov in njim pripadajočih letnih časov. Da vpliva na usodo njemu pripadajočega notranjega organa, vsak element uporablja lastno življenjskonačelo."

Rumeni cesar je vprašal:

"In kako lahko torej človek uporabi poznavanje njihovega
vzajemnega spodkopavanja?"

Či Po je odgovoril:

"Da si prizadeva za najvišjim dobrim. Na začetku pomladi se
vse obnovi. 

Kitajska medicina opredeljuje zdravje kot sposobnost organizma, da se ustrezno odzove na velik razpon izzivov na tak način, ki jamči ohranjanje ravnovesja in integritete. Bolezen pa pomeni, da je ta prilagoditev izzivu spodletela in je nastopila motnja v skupnem ravnovesju, kar je natrgalo tkanino organizma.
Vir bolezni je vsak izziv, ki ga telo ne more prenesti, naj bo to škodljiva snov ali pa slab občutek. Bolezen je manifestacija nestabilnega procesa, vzorec neubranih razmerij. V primeru, da je obramba telesa opešala, viri pa so se izčrpali, se združi več dejavnikov, preden lahko izbruhne bolezen. Ta nazor lepo izrazi pregovor: "Človek ni bolan zato, ker je zbolel, temveč zboli zato, ker je bolan."
Pomanjkanje sončne svetlobe, izčrpanost zemlje, zaraščenost s plevelom, vse to omejuje bohotnost vrta. Podobno pa pomanjkanje čija, pa tudi če je tega preveč, neustrezna prehrana in slabo kroženje krvi in vlage oslabijo zdravje. Preveč sonca požge rastline, preveč vetra jih posuši, zaradi preveč vode pa zgnijejo njihove korenine. Vendar pa se rastline brez svetlobe, vode in zraka ne morejo razmnoževati in ne rasti. Podnebja, čustva in življenjske dejavnosti same zase niso dobre ali slabe, vzorec toka motijo samo v primeru, ko jih je preveč ali premalo.
Vrtnar sicer občasno uporabi tudi strožje protiukrepe, na primer strup ali ogenj, da odžene žuželke ali pa plevel, vendar pa mora pri tem ravnati zelo previdno, da s to obrambo pred nadlogami ne bi preveč škodoval vrtu. Kakor vrtnarji tudi zdravniki varujejo či, medtem ko napadejo bolezen. In kitajski tradicionalni zdravnik si med izganjanjem bolezni obenem nadvse prizadeva telesu povrniti odpornost in krepkost, saj sta sposobnosti prilagajanja in krepkost prva pogoja zdravja. Če pa med napadom na bolezen zdravnik preveč razprši bolnikov či, temu zmanjkuje moči, da bi lahko še okreval. Veter, mraz, poletna toplota, vlaga, suša in ogenj (toplota in vročina) predstavljajo šest vremenskih sprememb v naravi. V normalnih okoliščinah v telesu ne povzročijo patoloških sprememb in so zato v naravnem okolju znani kot 'šest tipov čija', le v primeru, ko so klimatske razmere ekstremne ali nastopijo nenadne spremembe oziroma je odpornost telesa slaba, bo teh šest tipov čija povzročilo bolezen. Imenujejo jih 'šest zunanjih patogenih dejavnikov'. Vsi napadejo telo od zunaj, preko kože, ust in nosa. Vsak dejavnik daje značilno bolezensko sliko, ki se pogosto pojavlja v določenih letnih časih po pravilu petih elementov. Patološke reakcije, ki jih povzročijo, imenujemo 'zunanje bolezni'. Na primer sindroma, kot sta zimski prehlad in vlaga, sta posledica predolge izpostavljenosti vlagi. Drugi naziv za sindrome te vrste je 'sezonska bolezen'. 

Starodavni zdravniki so verjeli, da "jeza poškoduje jetra, veselje srce, žalost in melanholija pljuča, skrb vranico, bojazen in strah pa ledvice". Notranji povzročitelji bolezni so dejavniki, ki povzročijo preveč intenzivno čustveno doživljanje. Posledice so motnje v delovanju notranjih organov in njihove okvare. Ti dejavniki so čustva, ki jih kitajska tradicionalna medicina razvrsti takole: veselje, jeza, pretirano razmišljanje, skrb, žalost, bojazen in strah. To so čustvene reakcije telesa na zunanje dejavnike in v normalnih okoliščinah ne povzročijo bolezni.

Pet tekočih izločkov je povezanih z notranjimi organi:
znoj je povezan s srcem,
sluz je povezana s pljuči,
solze so povezane z jetri,
slina je povezana z vranico,
pljunek je povezan z ledvicami.

Pet podnebij vpliva na pet notranjih organov:vročina škoduje srcu,
mraz škoduje pljučem,
veter škoduje jetrom,
vlaga škoduje vranici,
suhost škoduje ledvicam.

Nadzor posameznih organov:
srce nadzira utrip,
pljuča nadzirajo kožo,
jetra nadzirajo mišice,
vranica nadzira meso,
ledvice nadzirajo kosti.

več preberite v knjigi ....

BREZPLAČNA POŠTNINA

 naroči na amalietti@amis.net

cena knjige 29 eur