ŽITO? Ne, hvala!

Kje, kako in zakaj so leta 1948 okrnili Hipokratovo zdravniško zaprisego in tako zaradi napačne prehrane odprli prosto pot boleznim in invalidnostim, zdravnikom pa so s spremenjeno zaprisego zavezali oči. Odvežimo jim jih, da nas bodo opozarjali in zdravili s pravim vpogledom v razloge za naše bolezni! Posledica bo sprememba prehrane doma, v vrtcih, šolah, …, boljši odnosi in boljše zdravje.
Doktrine našega zdravljenja določajo v Združenih državah Amerike in še kje drugje na zahodu, zakaj pa ne pri nas v Sloveniji? Sodobno biološko orožje se skriva v neznanju in celo v pšeničnem zrnu. To svojemu jedcu najprej spremeni značaj, potem pa ga zasiplje z boleznimi ... Neustrezna hrana nas namreč pohablja, svetovna farmacija pa nas medtem ropa. Slovenska medicina, poglej nad in pod oblake! 


Zakaj se je kapital umaknil v betonska mesta?
 
Znanja raziskovalcev v laboratorijih so zelo napredovala. Meritve reakcij živih organizmov so že dolgo tema, ki jo znanstveniki preizkušajo vsako minuto 24 ur na dan. Iz teh raziskav je bila napisana tudi knjiga, ki so jo s knjižnih polic v Sloveniji razgrabili v nekaj urah ali dneh. Pred tem sem jo brala v hrvaškem prevodu. Knjiga je govorila o skritem življenju rastlin: Tajni život biljaka, avtorjev Petra Tompkinsa in Christopherja Birda, 1973. Čez mejo na hrvaških knjižnih policah je dosegljiva verjetno še danes.

Avtorja govorita o spominu rastlin in kako se rastline odzivajo na ljubezen, bolezen, hudobijo, upanje, trpljenje ... Po raziskavah, ki so opisane v tem biseru sodobnega znanja, se razjasni tudi bivanje mikroorganizmov v telesu posameznika. V naši lupini živi skoraj neskončno število nenehno migetajočih celic. Vse dihajo. Ene so nam lastne, druge so gostje, ki jih potrebujemo za
delovanje sistema. Smo kot vesoljska ladja, ki nosi potnike, ki jo krmijo, znotraj nas so tovarne za predelavo, potovalne agencije, energetski centri, dvigala, pretočne črpalke, telefonija, centrale ...in naše misli – svobodna volja?
V naravi živijo rastline v sožitju.

Tisti, ki ureja ekološki zelenjavni ali permakulturni vrt, ve, katere rastline sadimo skupaj, katere si pri rasti pomagajo in katere preganjajo sosedove sovražnike. S posebnim znanjem rastlinskega sveta ustvarjamo harmonično rast vrtnin, ki so nam v veselje ob pogledu in pri hranjenju. Vsaka rastlina je posebna. Tako vzgojene rastline so tudi z vidika prehrane bolj zdrave. Kakšne energijske tokove pa ustvarjamo pri delu in v odnosih do soljudi? V omenjeni knjigi je opisano, kako fikus, ki je bil v prostoru, kjer se je zgodil umor, prepozna morilca, če ga ponovno pripeljejo v sobo. Opisano je, kako rast-
lina zazna naše misli v trenutku, ko jih pošljemo iz oddaljenega kraja. Ni časovnega zamika, ni hitrosti. Obstaja samo golo dejstvo, da je misel tu in tam v istem hipu. Te meritve postavijo na glavo vse, kar je človeška znanost dosegla na področju razumevanja fizičnega sveta. Če imajo rastline spomin, se jih kapitalski trusti bojijo veliko bolj kot soljudi. Zemlja se zdravi sama. Živa
bitja se borijo za svoj obstoj z medsebojnim sodelovanjem. Slovenski pregovor pravi: "Tudi neumen kmet ima debel krompir." Če biti neumen pomeni biti prijazen, dober, sočuten, potem je stvar dokaj jasna, logična in me nič več ne preseneča. Drugih vzročnih povezav v tej smeri si ne upam iskati ali tolmačiti.

Domače divje živali
 
Ob gradnji hiše smo spoznali marsikaj tudi o drugih prebivalcih na naši gradbeni parceli. Dva dogodka sta obogatila pogled na naš vrt in naše domovanje in na živali na nebu nad nami.

OSE in SLIVE – Ob poti, ki vodi mimo garaže, je rasla stara sliva. V bližini je vodnjak in sliva je bila polna, ne glede na to, da je bilo vreme nam graditeljem naklonjeno in je bilo poletje skoraj brez dežja. Slive so zorele in zorele in po razmisleku smo se odločili, naj drevo le še zadnjič obrodi, da jih bomo pojedli ali naredili iz njih sladice. V toplem prehodu v jesen so se ob prvem večjem neurju zreli sadeži vsuli na tla. Slive niso bile žlahtne in so, ko so popadale na trda tla, počile. Tako je na tleh nastala sladka preproga iz razmazanih sliv. Ta ponudba ni ušla osam. 

Nekega dne smo se zavedli, da vsakič, ko gremo mimo drevesa, zaslišimo brenčanje in ose se dvignejo ter odmaknejo od poti. Tako so se tisto jesen umikale vsakemu, ki je šel po tej stezi. Tudi stokrat na dan. Vedno so se trumoma dvignile kot glasni oblaček na razdaljo metra in se mirno spustile nazaj na tla takoj za zadnjim korakom mimoidočega. Na vrtu sta se igrala domača otroka, stara dve in štiri leta, in ni me bilo strah, da bi ju ose pičile ali obletavale. Tisto davno pozno poletje so se s plodovi nahranile ose, veliko plodov je končalo na naših krožnikih, a vsi mi, domači in mojstri delavci, smo z malimi živalicami bivali v popolnem sožitju. Graciozno velikodušna je bila poteza živali, da se neutrudno umikajo, in spominjale so me na podobo voljne zadovoljne množice. Posamezniki v množici delujejo enotno in dostojanstveno, če se jih le pusti, da v miru živijo.

Mala PODGANA in PTICE – Ob isti garaži le kako leto pozneje smo zaključevali s polaganjem drenažne cevi za odvodnjavanje terena pred vhodom v garažo (garažnih vrat še ni bilo). V lepem sončnem popoldnevu smo brkljali po vrtu pred hišo v predelu pred garažo. Nenadoma smo zaslišali grozeče vreščanje ptic nad nami in okoli nas. Od vseh strani so se zapodile proti
nam. Začudeni smo gledali, kaj se dogaja, ko so se zapodile v garažo. S pogledom smo jim sledili in po garaži je zbegano tekala mala podgana in pred pticami pobegnila nazaj v odprt jašek talne kanalizacije. Ptice so odletele, mi pa smo osupli obstali.
Zaprli smo jašek. "Kaj imajo ptice proti podganam?" Še danes ne vem. Po tem dogodku sem vedno živela z vedenjem, da nam ptice varujejo hišo in vrt. Res je, da nisva preganjala ptic, pomagala, če se je kaka ujela med gradnjo in jo osvobodila, pod streho so bila gnezda in so še danes. Sinica gnezdi v kovinski cevi nosilca koša za košarko.

Živi svet je vedno tudi svet sočutja in sožitja, osmisli trud in
večer in jutro in dež in sonce in zimo in smeh in nasmeh in ...

Ženevska deklaracija, prisega zdravnikov po letu 1948

NA KRATKO: Kar tako, ne da bi vprašali evropskih bolnikov, so iz Hipokratove zaprisege (Sovretov prevod) izločili (vsaj eno vrstico) 4. točko, v kateri je sicer pisalo: "da bom dietetična načela po svoji vesti in vednosti uporabljal v prid
bolnikom ter od njih odvračal vse, kar bi jim utegnilo biti
škodljivo in nevarno."

NA DOLGO: Pomembneži, strokovnjaki, politiki, finančniki itd., ki so (verjetno se ve kdo) sklepali dogovore in določali vsebino Ženevske konvencije, so si podobno kot leta 1937, ko so prepovedali pridelavo konoplje zaradi interesa industrije (lastnikov patenta) s proizvodom najlona (vrvi) koncerna DuPont in I. G. Farben (podatek je iz revije JANA št. 37, 10. 09. 2013, članek: "Vsaka gospodinja je lahko že jutri kriminalec" avtorice Tina Nika Snoj) pripravljali teren za prodajo novih izdelkov na področju farmacije in popolnoma prosto pot pri pridelavi in predelavi prehrane, sredstev za zatiranje škodljivcev, gensko tehnologijo, itd.

Engdahl (str. 200, b. s.) in še bolj pogumno Holllingsworth Elaine (Vzemite zdravje v svoje roke, prevod 2014) razgaljata naravo sodobnega svetovnega zdravstva med drugim tudi za območje Avstralije in Nove Zelandije. Ne bojijo se odkrivati povezave med zdravjem in uživanjem hrane. Povzročili so izgubo znanja zdravljenja z dietami in zakrili-prepovedali vedenja o vzročnosti
med boleznimi in živili. Nekateri so verjetno prav dobro vedeli, kaj delajo. Večino so pahnili v kronične bolezni, če ne v eno, pa v drugo.
Narava ne pozablja.
Od države lahko zahtevamo le, da bo ravnala v sklad ....

....nadaljevanje preberi v knjigi

Odvisnosti, uradne razlike med odvisniki

Kako se je leta 2000 odvisnosti lotevala naša država Slovenija in koliko od teh informacij je prišlo do vas preko medijev, se prepričajte sami. Znanje je! Svet za varstvo okolja Republike Slovenije je izdal kratko kvalitetno literaturo: Zbirka USKLAJENO IN NARAVNO, zvezek 4, ZDRAVJE IN OKOLJE – KAKOVOST OKOLJA IN ŽIVLJENJA KONEC 20. STOLETJA.
Prilagam odlomke iz posameznih strani:

Str. 43:
"Mnogo ljudi vse bolj stresno ž ivi, na primer velika skupina zaposlenih intelektualcev in posebno mater med njimi, mali podjetniki, šolarji in študenti, kmetje, sploh t.i. srednji sloj. Vsi so stalno preve č obremenjeni, vendar njihovi dohodki ne zadoščajo za vse današnje potrebe. Čeprav v večji meri živijo v higieni č nih stanovanjih in hišah z vrtovi, zbolevajo zaradi nenehne napetosti in stresa, nezanesljive zaposlitve, pomanjkanja rekreacije in onesnaženja okolja, mladi pa tudi zaradi osamljenosti."

Str. 45:
"Stresni na č in ž ivljenja, hlastanje za materialnimi dobrinami pa seveda niti posameznikom, ki delajo v boljših delovnih okoljih, kljub avtomatizaciji in robotizaciji ne puš č a ve č č asa za normalno življenje. Tako kot se ve č a prepad med revnimi in bogatimi, se v razvitih dr ž avah ve č a tudi prepad med nezaposlenimi in tistimi zaposlenimi, ki so na delovnem mestu vedno bolj obremenjeni."

Lahko govorimo, da je današnja civilizacija tudi civilizacija skrajnosti. Odgovor na vprašanja, kaj storiti v prihodnje, da bo civilizacijskih bolezni manj, ž al ne moremo iskati samo znotraj zdravstva, znotraj medicinske doktrine. Zaradi izrazito naglega razvoja zdravstvene stroke je danes na tem področju veliko večjaspecializacija, ki se ukvarja z vedno manjšim podro č jem, saj je le na ta nač in mogoče obvladati znanja in tehnološke postopke ter uspešno zdraviti bolezni ali bolezenske znake. S tem pa zdravimo bolezen in ne človeka. Seveda je odgovor, kako naprej, zelo preprost. Če je skupni imenovalec potrošništvo, ki uničuje človeka in naravo, je potrebno spremeniti smer.
Iz materialnosti, torej "imeti" bo treba narediti duhovnost oziroma "biti".
Ali je to v današnjem č asu, ko kapital vodi civilizacijo v sebi želeno smer, pri tem pa mnogokrat pozablja na posledice, sploh mogoče? Možnosti seveda obstajajo. Daljša ž ivljenjska doba in dobro zdravstveno varstvo nam omogo č ata boljše življenje. Spremeniti pa moramo sebe, naš odnos do narave in predvsem naš odnos do generacij, ki prihajajo, da bodo tudi naši zanamci
lahko čudovito potovali na modro zelenem planetu zdravi in zadovoljni."

Mi sami gradimo svoje telo, ga hranimo, obremenjujemo, zdravimo, negujemo in ustrezno varujemo pred poškodbami.

.....naprej beri v knjigi....

BREZPLAČNA POŠTNINA

 naroči na amalietti@amis.net

cena knjige 25 eur